Zdrav nasmeh ni odvisen samo od zobne sklenine in odsotnosti kariesa. Enako pomembna so tkiva, ki zobe obdajajo in jih držijo v čeljusti. Kadar se pojavijo krvavenje, umikanje dlesni, globoki obzobni žepi ali majavost zob, je lahko potrebna parodontologija oziroma strokovna obravnava bolezni dlesni in podpornih tkiv.
Zgodnje spremembe pogosto ne bolijo, zato jih pacient lahko dolgo spregleda. Pravočasen pregled omogoča, da se vnetje odkrije, še preden povzroči obsežnejšo izgubo kosti. Pri že razviti bolezni pa je cilj zdravljenja ustaviti njeno napredovanje in čim dlje ohraniti naravne zobe.
Kaj je parodontologija?
Parodontologija je veja dentalne medicine, ki se ukvarja s preprečevanjem, diagnosticiranjem in zdravljenjem bolezni parodoncija. Parodoncij sestavljajo dlesen, čeljustna kost, koreninski cement in vlakna, ki zob povezujejo s kostjo.
Ta tkiva opravljajo več pomembnih nalog. Zob ohranjajo v stabilnem položaju, blažijo sile pri grizenju in žvečenju ter pomagajo ustvarjati zaščitno pregrado pred bakterijami.
Parodontolog obravnava predvsem:
- gingivitis oziroma površinsko vnetje dlesni,
- parodontitis z izgubo podpornega tkiva in kosti,
- umikanje dlesni,
- povečane ali nepravilno oblikovane dlesni,
- periimplantni mukozitis,
- periimplantitis,
- estetske in funkcionalne težave mehkih tkiv,
- zahtevnejše priprave dlesni pred protetičnim zdravljenjem.
Blage spremembe lahko obravnava splošni zobozdravnik ali ustni higienik, zahtevnejši in napredovali primeri pa pogosto zahtevajo specialistično zdravljenje.
Kdaj je smiseln pregled pri parodontologu?
Bolezni dlesni se lahko razvijajo brez izrazite bolečine. Pacient jih zato včasih opazi šele, ko se dlesen že umika ali zobje postanejo majavi. Pregled je priporočljiv ob ponavljajočem se krvavenju med ščetkanjem, otekanju dlesni ali dolgotrajnem slabem zadahu.
Drugi opozorilni znaki so:
- rdeče in občutljive dlesni,
- izcedek ob robu dlesni,
- razgaljeni zobni vratovi,
- zobje, ki so videti daljši,
- občutljivost na hladno,
- nastajanje novih razmikov med zobmi,
- sprememba ugriza,
- majavost ali premikanje zob,
- otekanje oziroma krvavenje okoli vsadka.
Napotitev je lahko smiselna tudi pred obsežnejšo protetično ali implantološko terapijo. Zdrava in stabilna obzobna tkiva so pomembna za dolgoročno uspešnost prevlek, mostičkov in zobnih vsadkov.
Kako poteka parodontološki pregled?
Pregled se začne s pogovorom o težavah, ustni higieni, kajenju, zdravilih in splošnem zdravstvenem stanju. Pomembne so tudi informacije o sladkorni bolezni, preteklem zdravljenju dlesni ter morebitni družinski nagnjenosti k parodontalni bolezni.
Parodontolog nato oceni:
- videz in barvo dlesni,
- prisotnost zobnih oblog ter kamna,
- krvavenje ob sondiranju,
- globino obzobnih žepov,
- stopnjo umika dlesni,
- izgubo prirastišča,
- majavost in položaj zob,
- stanje razcepišč pri večkoreninskih zobeh,
- ugriz in obremenitve zob.
Meritve se lahko zabeležijo v parodontološki karton. Rentgenski posnetki pokažejo višino in obliko kosti okoli zob ter pomagajo oceniti obseg poškodb. Na podlagi vseh ugotovitev se določita stopnja bolezni in tveganje za njeno nadaljnje napredovanje.
Prva faza zdravljenja: nadzor bakterijskih oblog
Uspešno zdravljenje se začne z zmanjšanjem količine bakterij v ustih. Pacient prejme individualna navodila za ščetkanje in čiščenje medzobnih prostorov. Izbira medzobnih ščetk, nitke ali drugih pripomočkov je odvisna od anatomije zob in velikosti prostorov.
Sledi profesionalno odstranjevanje mehkih oblog in zobnega kamna. Če se trde obloge nahajajo pod dlesnijo, je potrebno čiščenje površin zobnih korenin. Postopek imenujemo luščenje in glajenje korenin oziroma nekirurška parodontalna terapija.
Pri obsežnejši bolezni se zdravljenje pogosto razdeli na več obiskov. Po potrebi se uporabi lokalna anestezija. Cilj ni samo odstraniti vidni kamen, ampak očistiti območja v obzobnih žepih, kjer se ohranja vnetje.
Ponovna ocena po začetnem zdravljenju
Po obdobju celjenja se meritve ponovijo. Parodontolog preveri, ali se je krvavenje zmanjšalo, kako se je spremenila globina žepov in ali pacient učinkovito nadzoruje obloge.
Pri številnih pacientih nekirurško zdravljenje in izboljšana domača higiena pomembno umirita bolezen. Če globoki žepi ostanejo, lahko strokovnjak predlaga dodatne postopke.
Ponovna ocena je pomembna, ker kirurško zdravljenje ni samodejno potrebno pri vsakem pacientu. Izvede se le tam, kjer pričakovana korist upraviči poseg in kjer je domača higiena dovolj dobra za uspešno celjenje.
Kdaj je potrebna parodontalna kirurgija?
Pri globokih žepih so površine korenin lahko nedostopne za temeljito nekirurško čiščenje. Reženjska operacija omogoči neposreden dostop do teh območij. Dlesen se previdno odmakne, koreninske površine očistijo, nato pa se tkivo ponovno namesti in zašije.
Pri določenih oblikah izgube kosti pridejo v poštev regenerativni postopki. Z uporabo posebnih materialov se poskuša spodbuditi obnovo dela podpornih tkiv. Uspešnost je odvisna od oblike okvare, splošnega zdravja, kajenja in sodelovanja pacienta.
Parodontologija vključuje tudi mukogingivalno kirurgijo. Pri izrazitem umiku dlesni je v nekaterih primerih mogoče izvesti presaditev mehkega tkiva ali drug poseg, ki poveča debelino dlesni oziroma prekrije del razgaljene korenine.
Parodontologija in zobni vsadki
Tudi tkiva okoli vsadka se lahko vnamejo. Površinsko vnetje brez izgube kosti imenujemo periimplantni mukozitis. Če bolezen napreduje in začne povzročati izgubo kosti okoli vsadka, govorimo o periimplantitisu.
Opozorilni znaki so krvavenje, otekanje, izcedek in poglabljanje prostora okoli vsadka. Bolečina ni vedno prisotna. Zgodnja obravnava je pomembna, saj je napredovalo bolezen okoli vsadka lahko zahtevno zdraviti.
Pacienti, ki so pred izgubo zob že imeli parodontitis, potrebujejo posebno pozorno spremljanje tudi po implantološki terapiji.
Zakaj zdravljenje ni končano po zadnjem posegu?
Parodontalne bolezni so kronične in se lahko znova aktivirajo. Po zaključku aktivne terapije zato sledi vzdrževalna faza. Pogostost obiskov se določi individualno glede na predhodno stopnjo bolezni, kakovost higiene, kajenje, sladkorno bolezen in druge dejavnike tveganja.
Na kontrolah se preverijo dlesni, žepi, krvavenje in stabilnost zob ali vsadkov. Obloge se odstranijo, domača tehnika čiščenja pa po potrebi prilagodi.
Dolgoročni rezultat je odvisen od sodelovanja pacienta. Parodontologija lahko pomaga ustaviti bolezenski proces, vendar mora strokovno zdravljenje spremljati dosledna vsakodnevna higiena. Pravočasen pregled in redne kontrole tako pomembno prispevajo k ohranitvi stabilnih zob, zdravih dlesni ter kakovostne funkcije celotnega zobovja.